IZ LJUBLJANE … V SVET

… in vse dobro v 2012 želim!

MATEj

Nekaj za lepše praznike! Last Christmas, Na božično noč, Jingle bells in podobno, kar pri nas ponavadi prodajajo kot najboljše božične pesmi, so daleč od tistih pravih, klasičnih, res najlepših božičnih skladb. Tule so tiste, ki meni vselej polepšajo božične praznike.

Brenda Lee – Rockin around the Christmas tree

Mariah Carey - All i want for Christmas

Nat King Cole – The Christmas song (lahko tudi kaka druga verzija)

Frank Sinatra in Bing Crosby – White Christmas

Johnny Mathis – It’s begging to look a lot like Christmas

Bobby Helms - Jingle bell rock

Beri naprej »

Venčki so že na svojem mestu; mah in smrečje nabrana, pomarančne in limone pa se že sušijo. Pri nas smo že v pričakovanju praznikov. Pa vi?

MATEj

Američani so sezono praznikov začeli s thanksgivingom, v Evropi jo začenjamo to nedeljo z adventom. Ja, letos so božični prazniki nekoliko daljši. Ker božič pade na nedeljo, je zadnja adventna nedelja že 18. decembra, prva pa to nedeljo. Prvi kazalec, da prihajajo prazniki so … ja, žal trgovci. No, naslednji so mi ljubši: adventni venčki, božična glasba in božični kaktusi. Poglejte, kako krasno cveti!

P. S.: Kaj pa lučke? Ljubljana bo kot ponavadi zažarela tretjega decembra.

Če česa ne maram v Ljubljani, so to dolgi, turobni jesenski in zimski dnevi, ko nad mestom vztraja in vztraja megla! Zadnji oktobrski dan se je umaknila vsaj za nekaj uric in to je bilo kot nalašč za kratek fotosprehod po bližnjem gozdu. Ta je zažarel v vsej svoji jesenski lepoti. Presenetilo me je na desetine rdečih mušnic. Tako velikih še nisem videl! Eh, škoda, da ni tudi jurčkov. Tule je nekaj fotografij.

MATEj

MATEj

Gobar pa res nisem. Sem in tja se mi kakšen jurček postavi na pot. In danes se mi je! Sem pa letos pridno nabiral kostanj! Takšne kostanjeve sezone pa v naši gmajni še ne! Debel je (bil) in res ga je bilo veliko. Danes je bila četrta runda nabiranja in takole na pamet bi rekel, da sem ga nabral kakšnih 18 kilogramov. Nekaj smo ga tudi že spekli in moram priznati, da je tudi zelo dober. Bo pa počasi s kostanjem za letos konec. No, saj ga imamo že več kot dovolj. Današnja bera je bila kot nalašč za naslednje tihožitje.

MATEj

Pravijo, da je tura lahka, jaz rečem, da je kar naporna. Iz Kamniške Bistrice (600 m. n. v.) na Kamniško sedlo (1.903 m. n. v.). Gre za množično obiskano destinacijo v Kamniško-Savinjskih Alpah. Dobra obutev, pijača, dobra volja in dovoljšnja kondicija in gremo na pot! Teren ni nevaren ali zahteven, je pa prvi in zadnji odsek kar pošteno strm, tako da tisti, ki nismo v optimalni formi kar pošteno sopihamo (tura me je denimo mnogo bolj utrudila kot vzpon na Begunjščico – pa sem na slednjo naredil še dobrih 100 metrov več višinske razlike). Mnogi se od doma v Kamniški Bistrici zapeljejo po gozdi cesti do Jermance, a to je prepovedano! Pravi hribolazec avto pusti na parkirišču pred izvirom Kamniške bistrice in nekaj 100 metrov naprej zagrize v klanec. Ta se do tovorne žičnice, mimo tokrat suhe struge Sedelščaka strmo vzpenja. Srednji del poti proti Repovem kotu je manj strm, tu se poti pridruži še pot z Jermance. Kakšnih 100 višinskim metrov pred pastirsko kočo (1.400 m. n. v.)  se teren spet začne strmo vzpenjati. Pri pastirski koči si privoščimo nekaj več počitka. Sledi nekaj 100 metrov položnejšega dela poti, nato pa veliki finale: cilj je na vidiku, po cik-cak speljanih poteh pa moramo premagati še slabih 500 metrov višinske razlike strmega terena. Po slabih treh urah (v dolini piše, da je za pot potrebno 3 ure in 45 minut) sem dosegel kočo na Kamniškem sedlu, nekaj metrov nad njo pa je še “vrh” Kamniškega sedla.

Trud je poplačan z razgledi: v smeri zahoda nam je najbližje Brana, v daljavi pa Skuta in Rinke, proti jugu se nam navzdol odpira pogled na gozdove, kjer smo se vzpenjali; v smeri vzhoda je pred nami Planjava, za njo pa Ojstrica, v smeri severa oziroma severovzhoda pa vas morda preseneti neverjeten pogled navzdol na Logarsko dolino (slapu Rinke nisem videl, se je pa slišala padajoča voda, nad dolino se lepo vidi Okrešelj s kočo in nad njim Mrzla gora) in v daljavi na gori Olševa in Peca. Po okrepčitvi v prenovljeni koči lahko zagrizete na kakšnega od sosednjih vrhov ali pa se po isti poti vrnete v dolino (previdnost zaradi ponekod gruščnatega terena ne bo odveč).

MATEj