Mesečni arhiv: julij 2008

slovenski radio moderne glasbe ne pozna (najbolj vroča glasba tega poletja)

Nad slovenskimi radijskimi postaji, tako nad glasbo kot nad vsebino, sem že davno obupal. Sem si za enkrat v bodoče postavil nalogo, da jih znova začnem poslušat - a le zato, da bi si beležil nebuloze, bučke in ostalo sranje, ki ga kvazi spikerji prodajajo. Danes sem preletel njihove glasbene lestvice in jih primerjal z v svetu najbolj pomembnimi lestvici in z glasbeno shemo tujih postaj, ki si jih občasno vrtim. Prepad je očiten! Ponudba domačih postaj, govorim o aktualni, novi glasbi, je skromna, dolgočasna, konzervativna in nepopolna, skratka domači radijski prostor je za spoznavanje modernih, urbanih glasbenih trendov tretjega tisočletja povsem neprimeren - kar se tiče moderne glasbe so domače postaje prava sramota za institucijo kakršna je (oz. bi moral biti) radio!

Beri naprej »

Tunizija 4.: moj prvi stik s pravo Afriko

Že sam otok Djerba je peščen in sušen, rastja je zelo malo (sem in tja kakšna palma, edino morske trave na plažah ne manjka), mesteca pa so zaradi masovnega turizma vsaj pogojno mediteranska; povsem drugače pa je na celini južne Tunizije, ki je od otoka oddaljena deset minut vožje s trajektom. Kaj hitro spoznaš pravo saharsko Afriko. Z Djerbe smo se odravili na pot proti Douzu, v mestece, ki mu pravijo tudi vrata v Saharo. Kakšna je pokrajina na relaciji približno 300 kilometrov od obale, mimo Maretha in Matmate ter Tamazreta proti Douzu. Če ima Djerba povsem ravninsko obalo, je obala celinskega dela približno 20 metrov visok peščeni klif. Na revni peščeni prsti so v obalnem delu posamezni nasadi oljk. Kaj hitro tla postanejo prerevna, prepeščena za poljedelstvo, značilen in nenavaden pokrajinski element za ta južni del Tunizije postanejo bencinske črpalke na šverc (v kanticah direktno iz Libije). Ko pri Matmati prečiš tamkajšnje pogorje, prvič uzreš kamnito puščavo, prostranstva ničesar so vse bolj neskončna. Ravninska, a luknjasta cesta te pripelje v Douz, največje tunizijsko mestece ob tamkajšnji peščeni puščavi. Podobno kot večina mest v osrednjem delu Tunizije je nastalo ob slanem jezeru in oazi, danes so to oaze dateljnovih palm. Čeprav v Douz prihaja veliko turistov, se le ti ustavijo južno od tamkajšnje oaze (razlog je ježa kamel), tako ima mesto povsem drugačen utrip kot tista na Djerbi, veliko bolj prvinski: lokalna tržnica je takšna, kot si jo predstavljamo, da bo v Afriki; ženske so zakrite zaradi vere in so na javnih krajih zelo poredko, zaradi vročine so “zaviti” tudi moški; v najbolj vročem delu dneva se vsem prileže posedanje v senci ob igri domin, klepetu, zelenem čaju z meto, še raje pa za urico ali dve zadremajo; vozni park v mestu so stare francoske kripe, medtem ko mošeje z minareti v večinskem delu celinske Tunizije niso tako zelo izrazit pokrajinski element (pa čeprav je v državi je 99°muslimanov); ljudje živijo preprosto, v preprostih hišicah (marsikje v tem delu države še vedno v trogloditih), za naše razmere v revščini, čeprav poznajo zahodni način življenja (nenazadnje je v Douzu ponekod mogoč tudi dostop do interneta) pa svojega bržčas ne bi zamenjali za nič na svetu. Tako, strnil sem nekaj glavnih vtisov iz tega dela Tunizije. Sledi še nekaj fotoutrinkov: (1.: trajekt pred obalo celinske Tunizije, 2: oljke v obalnem delu, 3.: nova Matmata, 4.: kamnita puščava pod Tamazretom, 5. - 10.: utrinki iz Douza).

     

Beri naprej »

Tunizija 3.: Guellala, muzej in lončarne

To je tretji del naše letošnje počitniško-popotniške zgodbe iz Tunizije. Mestece Guellala (okoli 10.000 prebivalcev) leži na južni obali otoka Djerba. Razloga za ogled sta vsaj dva. Prvi je etnografski muzej Guellala, ki se bohoti na djerbanskem Triglavu (najvišja točka otoka je 53 metrov). V njem je, večino z voščenimi lutkami, predstavljena djerbanska tradicija oziroma tamkajšnji način življenja. Izpred muzeja je lep razgled nad mestecem, ki leži pod vzpetino. Drugi razlog za obisk je glavna dejavnost v mestu - to je lončarstvo. Lončarskih delavnic, kjer vam predstavijo izdelovanje posode iz lokalne gline je več, v njih pa si z barantanjem le kupite lepe in uporabne spominke (za cca 20, 25 dinarjev, to je blizu 15 eurov, že dobite npr. eno čudežno kamelo in manjšo vazo). Sam sem zgolj v Guellali našel originalne in prave izdelke iz gline, v vseh drugim mestecih po otoku so prodajali keramične izdelke z djerbanskimi motivi kakršni so na glinenih izdelkih iz Guellale (najbrž made in china). Zato pozor! Sicer pa so glineni izdelki (še posebej velike vaze oziroma amfore) ob mošejah z majhnimi minareti ter ob tipičnih djerbanskih belih hišicah s kupolami in modrimi okviri oken in vrat najbolj prepoznaven pokrajinski element na otoku Djerba. Številni imajo amfore na vrtu za okras, marsikje pa se uporabljajo (npr. na plaži) za smetnjake - sicer domačini na čistočo ne dajo prav veliko. Dodajam še nekaj fotoutrinkov iz muzeja nad Guellalo ter iz lončarske delavnice v mestu.

Beri naprej »

Tunizija 2.: petkova tržnica v Midounu

Da bi preverili utrip življenja Tunizijcev, se splača riskirati uro ali dve praženja za plaži in se iz djerbanske turistične cone s taksijem odpeljati v nekaj kilometrov oddaljeni Midoun. Gre za drugo največje mestece na otoku Djerba. Tam se vsak petek (začne pa se že v četrtek popoldne) prodaja, baranta in kupuje na improvizirani tržnici na mestih ulicah. Gre za BTC na prostem, kjer je naprodaj vse od pohištva, jogijev, obutve, obleke, modnih dodatkov, živil … skratka ni da ni. Ponudba je (za razliko od souka v Houmt Souku) v prvi vrsti namenjena domačinom, turisti bi le stežka našli kaj zase, a je za nas popotnike zanimiva, saj spoznamo del življenja tamkajšnjega prebivalstva. Imajo pa tudi tržnico za prodajo živine.

 

      

Beri naprej »

Tunizija 1.: Houmt Souk in barantanje

Lani prvič v Ameriki, letos prvič v Afriki. Točneje na jugu Tunizije. Torej še v Mediteranu, blizu Evrope, a vendarle bil je to prvi okus črne celine. Bile so to poletne počitnice na otoku Djerbi, a ker sem najprej geograf, popotnik, novinar in fotograf, nisem prav dolgo zdržal na peščeni plaži pod žgočim afriškim soncem. Turistični paket z agencijo v turistični coni na Djerbi je poceni in kar se tiče izhodišča za pohajkovanja idealna priložnost za odkrivanje otoka in južnega cela celinske Tunizije. V naslednjih nekaj postih vam želim v fotozgodbi predstaviti vrhunce počitniškega potovanja po delčku Tunizije.

Najprej Houmt Souk. Gre za največje mesto na otoku Djerbi. Ima kakšnih 50.000 prebivalcev. V prevodu imena gre za tržno sosesko. Še danes je glavni čar v mestecu t. i. souk oz. bazar oz. tržnica. Na souku je seveda zakon barantanje. Prodajalci, ki poznajo tudi nekaj slovenskih besed, ti najprej predstavijo originalno ceno (npr. 86 dinarjev), ti nato ponudijo “special price” 60 dinarjev, ko ti ponudiš le 30 dinarjev, te ozmerjajo z banditom, nenazadnje prav veliko več ne plačaš in zagotovo z artiklom za katerega si se pogajal oddideš iz trgovinice. In kaj prodajajo? Cote, obutev, torbice, spominke … keramiko z djerbanskimi motivi (pozor: gre za keramiko in ne za glinene izdelke, ki so značilno za Djerbo, te raje kupite v kraju Guellala, ki je znana prav po lončarstvu - več o tem čez nekaj dni) … preproge (obiščite kakšno od delavnic) … nakit iz srebra (za Djerbo je značilen še iz obdobja, ko je tu živelo veliko Židov) … del tržnice pa je namenjen tudi domačinom in tako ponuja sadje, zelenjavo, začimbe, ribe in meso (kako več, da je kos mesa v mesnici svež? pred vhodom visi glava živali!).

     

Beri naprej »

spet doma: vrnitev iz Tunizije

Včeraj sem se vrnil s kratkih poletnih počitnic v Tuniziji. Življenje se tako prehitro vrača s vsakdanje tirnice. Trenutno urejam približno 600 posnetih fotografij, popoldne pa me že čaka prvi delovni dan po počitnicah. Fotozgodba s poleževanja na Djerbi in potepanja po otoku ter po celinski Tuniziji sledi čez nekaj dni.

MATEj

Kanada 12.: Odprti cvet (galerija)

Fotopis s potovanja po Ontariu končujem z dodatkom v svoj spletni arboretum. Izbral sem nekaj najlepših posnetkov cvetja in grmičevja, ki sem jih poškljocal v Royal Botanical Gardens v Hamiltonu, na vrtu Case Lome v Torontu ter v okolici Nigarskih slapov. Fotografije iz zasebnega vrta Wayna Langa sem objavil že tukaj.

     

      

Beri naprej »

kaktusi, hortenzije in vrtnice (galerija)

Bil je lep sončen in vroč poletni teden, pri nas je vse v cvetju. V tem tednu sem za naš spletni arboretum poškljocal kaktuse, ki se s cveto žal bohotijo en sam dan, znova hortenzije, ki še neprej prerasno cvetijo, ter vrtnice, ki so tudi delno ocvetele še vedno super lepe. Upam, da vam te fotografije polepšajo nedeljo.

     

     

Beri naprej »

Kanada 11.: Toronto Top 20 (galerija)

Toronto ni zgolj CN Tower. Je čudovito, doživljajsko mesto, kjer vsak popotnik najde nekaj zase. Naj v besedi in sliki nanizam vse tisto, kar je vredno obiskati in doživeti v največjem kanadskem mestu, ki se razprostira ob jezeru Ontario. Dodal sem še povezave na spletne strani posameznih znamenitosti oz. na svoje starejše članke s to tematiko, morda vam tako pomagat oblikovati vaše potovanje v Toronto. Se splača!

  1. CN Tower (največja znamenitost Toronta)
  2. Sky Dome (stadion za bejzbolj, kanadski nogomet …)
  3. Toronto ZOO (eden od 15 najlepših živalskih vrtov na svetu)
  4. ROM (Royal Ontario Museum, naravoslovno-zgodovinski muzej) - 8. slika
  5. Ontario Parliament Buildings in Queen`s Park - 4. slika
  6. Old in New City Hall (stara in nova mestna hiša) - 1. in 3. slika
  7. Eaton Center (nakupovalno središče) - 2. slika
  8. Bloor Street (za šoping) - 7. slika
  9. King`s Street in Queen`s Street (dražje restavracije, gledališča)
  10. China Town (kitajska četrt) - 12. slika
  11. Little Italy (italijanska četrt) - 11. slika
  12. Casa Loma (”srednjeveški” dvorec) - 10. slika
  13. The Beaches
  14. izlet z ladjico na Toronto Islands - 6. slika
  15. Harbourfront (obrežje jezera Ontario) - 5. slika
  16. Ontario Sience Center (IMAX Theather) - 9. slika
  17. Air Canada Centre (dvorana Raptorsov in maple Leafsov)
  18. Hockey Hall of Fame
  19. Ontario Place (zabavišči park za otroke)
  20. Canada`s Wonderland (zabaviščni in vodni park za vse generacije)

     

     

Beri naprej »