IZ LJUBLJANE … V SVET

Ko berem članke tujcev, ki obiščejo Slovenijo, imam občutek, da se niti ne zavedamo, v kako lepi in zanimivi deželi živimo. Ali pa se mi zdi le zanimivo, kako določene stvari pri nas dojemajo povsem drugače kot jih mi. Pred dnevi sta najbrž zapazili daljši članek o Ljubljani v časniku Washington Post, ta teden pa je po Sloveniji potoval urednik popotniških strani časnika Toronto Star. Pripravil bo nekaj člankov o Sloveniji, te dni pa je s potovanja od Bleda prek Kobarida in Škocjana do Obale blogal. 

“Moram reči, da je Bled mora celo najlepši kraj, kjer sem kdajkoli bil,” je Jim Byers zapisal v prvem zapisu. Potovanje je nadaljeval v Soški dolini, kjer se je v kobariškem muzeju seznanil z boji v 1. svetovni vojni. Zgodbe trplenja borcev so ga res ganile. Še pred tem je izkusil prelaz Vršič. “Vesel sem, da sem preživel vožnjo od Bleda do Kobarida.” Serpetine in ozka cesta mu pač nista bili najbolj všeč, še posebej, ker je vajen avtomatskega menjalnika in seveda povsem ravninskega Ontaria. Kasneje je mnenje o vožnji po Sloveniji le spremenil: “Zaradi razčlenjene topografije, z visokimi hribi in ozkimi dolinami, je zahodna Slovenija čudovit kraj za vožnjo.” Ob prihodu v Piran je opisoval, kako je Slovenija: “Štiri države, en vodič.” Pravi, da je sever kot Avstrija, vzhod kot Madžarska, jug kot Hrvaška in obala kot Italija! Še dobro, da se je zatem zapisal naslednje: “No, saj nočem reči, da je Slovenija le štiri druge države. To je Slovenija.” Presenečen je bil tudi, da smo v 20 letih zamenjali štiri valute ter navdušen nad Škocjanskimi jamami in prijaznostjo Slovencev. A ni zanimivo, da ko potujemo po svetu, vselej izpostavljamo, kako so ljudje prijazni do nas: Slovenec je navdušen nad prijaznostjo Kanadčanov (ko je v Kanadi), Kanadčan pa nad prijaznostjo Slovencev (ko je pri nas). Pa sem nam zdi, da smo Slovenci tako zelo prijazni? Nisem povsem prepričan. Poleg serpentin pod Vršičem, mu pri nas niso bili všeč samo še zajtrki (pa čeprav je med drugim spal v portoroškem Kempinski Palace). Vzrok: čokoladni kosmiči. Dobil jih je v vsakem hotelu, to isto pa se mu je zgodilo tudi na zadnjih ZOI v Torinu. “Pa saj imamo Slovence in Italijane tudi v Torontu! Mi lahko kdo razloži, zakaj tu vsi za zajtrk jejo kosmiče?” Očitno je pogrešal pravi kanadski zajtrk: palačinske z javorjevim sirupom! Za konec je užival še v čudovitem sončnem zahodu v Piranu. “Sprehodil sem se po majhnem mestecu na koncu polotoka. Je kot Dubrovnik ali Split brez enormne množice ljudi.” 

Upam, da se je Jim Byers pri nas imel res lepo in da v Toronto Star napiše kak lep članek o naši deželici.

MATEj

Trackback naslov | RSS Komentarjev