Medtem ko sem belil fasadne ploščice okrog naše hiše, sem razmišljal o trenutno najbolj vroči temi – prašičji gripi in posledični paniki in teorijam zarote. O tem toliko bolj razmišljam oziroma spremljam situacijo, ker sem v Mehiki, kjer se je stvar začela, bil pred letom in pol.
Je za paniko kriva gripa? Ne. Krivi so mediji! Slovenski so še toliko bolj senzacionalistični kot tuji. Žal je tako, da se pri nas gleda, bere, klika … pač le smrt (in golota). Povojni poboji in finančna kriza se pač v slovenskih medijih “ne prodajata” več tako dobro kot še mesec dni nazaj in tako so mediji ugriznili v novo kost: mrtvi v Mehiki, vzrok skrivnostna gripa, bolezen se širi po svetu. Nikar ne bodite tako naivni, da bi mislili, da mediji o tem poročajo zato, ker jih je strah za vas – o tem poročajo le zato, ker se pač to zdaj “prodaja” (klika, bere, gleda) in če iz tega naredijo še paniko, se bo še toliko bolj “prodajalo”. Situacijo dobro poznam, saj sam delam v mediju, a k sreči v športnem uredništvu. Pa vendarle lahko tudi iz tega področja podam dober (a žalosten) primer: novica o umoru nekega za večino Slovencev neznanega rokometaša na Madržarskem je bila nekajkrat bolj klikana kot pa novica o zmagi Petre Majdič na tekmi svetovnega pokala. Res žalostno, kaj večino Slovencev bolj zanima!
Pandemija je beseda, s katero nas strašijo. Sicer zdravstvo ni moje področje, a številke o mrtvih in obolelih vendarle niso tako visoke, da bo pa zdaj kar vsak Slovenec, ki se bo vrnil iz Mehike bolan (tako vsaj natolcujejo slovenski mediji): v Mehiki je zbolelo nekaj tisoč ljudi, umrlo jih je prek 200, ampak ne pozabite: Mehičanov je prek 100 milijonov! Skratka gre za zelo majhen odstotek (oziroma promil). Priznam pa, da me čudi, da je vendarle toliko obolelih turistov (zdi se, da je odstotek obolelih turistov od vseh turistov, ki so bili oziroma so še v Mehiki višji, kot pa je odstotek obolelih Mehičanov od vseh Mehičanov). Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije samo v Evropi letno od običajne gripe umre okoli 25.000 ljudi.
Je verjeti teorijam zarote? Novo gripo je izdelala Cia, to je bil le poskus atentata na predsednika Obamo, s tem želi zaslužiti farmacevtska industrija … Na to temo je odlično kolumno v tokratnem Žurnalu zapisal Borut Hočevar. Takole zaključuje svoje razmišljanje: “A bodimo resni. Svet pretrese pojav smrtno nevarnega virusa vsaki dve ali tri leta. Sars, ptičja gripa, prašičja gripa. V razvitih državah povročijo veliko hrupa, a razmeroma malo škode. Pojavi se v revnih državah s slabimi higienskimi razmerami in povrzočijo smrt več deset ljudi.” Ima povsem prav, morda je sicer še bolj ustrezena razlaga v mnogo slabšem socialnem varstvu. Vsak, ki je bil v Mehiki, državi v razvoju (torej situacija ni tako kritična kot v večini ostalih latino ameriških ter v afriških držav), mu je jasno, da si milijoni ljudi ne morejo privoščiti socialnih in zdravstenih standardov, kakršni so za nas nekaj običajnega. In zato je bilo tudi tako težko (oziroma nemogoče) širjenje nove kripe ustaviti že pri denimo petem mrtvem. Če se s slednjo tezo vrnem k prvemu vprašanju, vam povem, da v primeru petih mrtvih o prašičji gripi danes ne bi vedeli nič. Pač (znova žalostno) če umre manj kot pet ljudi, to za slovenske medije (oziroma za njihove naivne bralce) ni dovolj zanimivo.
Še lastna izkušnja o tem kako slovenski mediji paničarijo. In to prav iz časa, ko sem bil sam v Mehiki. Zbudili smo se v prekrasno jutro sredi tropskega gozda v kraju Palenque. Prav vsi smo dobil klic iz domovine, češ: “Ste še živi? Ste utonili v poplavah, ki se dogajajo v Mehiki?” Okej, pretiravam, ampak resnica je bila, da mi o poplavah v Mehiki (pa smo bili v Mehiki) nismo vedeli nič. Kasneje smo izvedeli, da smo bili prav tisti dan najbližje prizadetemu območju (Tabascu).
“Norija” v slovenskih medijih se vsaj še nekaj dni ne bo polegla (čeprav bralce počasi že mineva, ko vsak dan lahko berejo le o sum na gripo tu, sum na gripo tam), saj se v naslednjih dveh iz Mehike vrača več skupin slovenskih turistov. Ne bi bil presenčen, če kateri od medijev kampira na Brniku in čaka morebitne obolele. No, večina Slovencev v Mehiko (in nazaj) potuje iz letališča v Benetkah. Tako da, prijetne dni na Brniku želim!?
Še to: ima na neverjetno smolo Mehičan Armando, ki živi in dela v Sloveniji. Prav v teh dneh je na potovanju po svoji domovini. Tako dolgo si je želel spet domov in prav zdaj, ko se je odločil, da gre, se zgodi prašičja gripa. S sabo je vzel tudi nekaj Slovencev (še sam sem pred mesecem dni razmišljal, da bi se jim pridružil). Upam, da je z vsemi, vse okej.
Da ne boste po medijih gledali le posnetke Mehičanov z maskami, sm tem razmišljanjem dodal nekaj fotografij Mehičanov, ki sem jih pred letom in pol sam posnel na potovanju po Mehiki. Ker se začenja sezona hurikanov, je za to potovalno sezono izletov v Mehiko konec, ko pa se za prvi november spet začnejo, se le odločite za Mehiko. Bil sem že marsikje, a Mehika me je res očarala. Saj res: potoval sem z arheologom dr. Ivanom Šrajcem, z najbolj znanim in uglednim Slovencev v Mehiki. Žal se o njegovem zelo pomembnem delu v slovenskih medijih nič ne sliši (izjema je le nacionalka, ki je pač lani snemala dokumentarec o njem).
MATEj
P. S.: Če si Mehike želite že zdaj, festival Viva Mehika v LJubljani še dogaja!
