IZ LJUBLJANE … V SVET

Dolge noge … eleganten vrat … čvrste obline … v zadnjem delu fotozgodbe iz Tunizije sledi galerija z glavne djerbaske plaže Sidi Mahares. V glavni vlogi so opisane kamele! Sicer se Djerbanske plaže ne morejo primerjati z najlepšimi na svetu, kot je denimo tista na Playi del Carmen v Mehiki (kjer sem bil lani), a so za poletno sprostitev, predvsem zaradi prijetnega vetriča, ravno pravšnje. Edina slaba stran je morska trava, ki jo je žal na plaži res ogromno in jo tudi pred hoteli s petimi zvezdicami le poredko čistijo (če jo sploh).

Beri naprej »

Krokodili na Djerbi? Gre le za farmo. Pred leti so jih pripeljali z Madagaskarja. In so se prav pošteno namnožili. In so ena od turističnih znamenitosti počitniške Djerbe. In se jih splača it pogledat. Zdaj so del tako imenovanega parka Djerba Explore. Razdeljen je na tri dele: na klasični muzej, na muzej na prostem, ki prikaže del djerbanske tradicije ter na farmo krokodilov. Pravzavprav le slednja v Djerba Explore privabi tolikšne množice, in sicer vsak dan ob 17.00, ko oskrbniki krokodile hranijo s prav “prijetno” dišečimi piščanci. Še kratek izbor fotografij ter kratek video hranjena kroksov.

Beri naprej »

Troglodit je tradicionalno bivališče južnega dela Tunizije. Največ jih je v okolici Matmate.-Gre za bivališča izkopana v tla, in sicer približno pet do deset metrov globoko, sredi je odkrito dvorišče, iz katerega se v več smeri razprostirajo majhni prostori, ki jih uporabljajo kot kuhinjo, spalnice, shrambo. Prostori so pobarvani z apnom in so skromno urejeni. Poleti, ko je zunaj zelo vroče, je v bivališčih prijetno hladno. Čeprav ima večina danes že vodovod, električno napeljave in morda tudi satelitsko telvizijo in tako pozna življenje v “razvitem” svetu, še naprej živi na preprost način, na način na katerega bi se mi le stežka privadili oz. se najbrž zdaj, glede na to kako zelo razvajeni smo, niti ne bi. Danes številni na obisk povabijo turiste in jim postrežejo z berberskim kruhom in zelenim čajem z meto. Naj vam naslednje fotografije prikažejo, kakšno je življenje v trogloditu.

Beri naprej »

Brez klasične avanturice na počitnicah/potovanju v Tuniziji pač ni šlo - jahanje kamel čez puščavske sipine. Gre za velik posel v Douzu, kraju v osrednji Tuniziji, ki velja za vrata v Saharo. Južno od zanimivega mesta (več o Douzu preberite in poglejte tukaj) se najprej razprostira oaza dateljnovih plan, zatem pa se že začenja peščena puščava, torej “taka ta prava”, kot si jo predstavlja vsak laik (puščava je sicer vsak košček sveta, kjer je padavin letno manj kot 250 milimetrov). Naj tokrat govorijo fotografije. S svojim preprostim digitalcem fotke najboljših fotografij žal nisem uspel narediti, saj je zrak “zelo peščen” in tako svetloba ni najboljša za škljocanje. Dodajam še utrinka iz oaze.

Beri naprej »

Že sam otok Djerba je peščen in sušen, rastja je zelo malo (sem in tja kakšna palma, edino morske trave na plažah ne manjka), mesteca pa so zaradi masovnega turizma vsaj pogojno mediteranska; povsem drugače pa je na celini južne Tunizije, ki je od otoka oddaljena deset minut vožje s trajektom. Kaj hitro spoznaš pravo saharsko Afriko. Z Djerbe smo se odravili na pot proti Douzu, v mestece, ki mu pravijo tudi vrata v Saharo. Kakšna je pokrajina na relaciji približno 300 kilometrov od obale, mimo Maretha in Matmate ter Tamazreta proti Douzu. Če ima Djerba povsem ravninsko obalo, je obala celinskega dela približno 20 metrov visok peščeni klif. Na revni peščeni prsti so v obalnem delu posamezni nasadi oljk. Kaj hitro tla postanejo prerevna, prepeščena za poljedelstvo, značilen in nenavaden pokrajinski element za ta južni del Tunizije postanejo bencinske črpalke na šverc (v kanticah direktno iz Libije). Ko pri Matmati prečiš tamkajšnje pogorje, prvič uzreš kamnito puščavo, prostranstva ničesar so vse bolj neskončna. Ravninska, a luknjasta cesta te pripelje v Douz, največje tunizijsko mestece ob tamkajšnji peščeni puščavi. Podobno kot večina mest v osrednjem delu Tunizije je nastalo ob slanem jezeru in oazi, danes so to oaze dateljnovih palm. Čeprav v Douz prihaja veliko turistov, se le ti ustavijo južno od tamkajšnje oaze (razlog je ježa kamel), tako ima mesto povsem drugačen utrip kot tista na Djerbi, veliko bolj prvinski: lokalna tržnica je takšna, kot si jo predstavljamo, da bo v Afriki; ženske so zakrite zaradi vere in so na javnih krajih zelo poredko, zaradi vročine so “zaviti” tudi moški; v najbolj vročem delu dneva se vsem prileže posedanje v senci ob igri domin, klepetu, zelenem čaju z meto, še raje pa za urico ali dve zadremajo; vozni park v mestu so stare francoske kripe, medtem ko mošeje z minareti v večinskem delu celinske Tunizije niso tako zelo izrazit pokrajinski element (pa čeprav je v državi je 99°muslimanov); ljudje živijo preprosto, v preprostih hišicah (marsikje v tem delu države še vedno v trogloditih), za naše razmere v revščini, čeprav poznajo zahodni način življenja (nenazadnje je v Douzu ponekod mogoč tudi dostop do interneta) pa svojega bržčas ne bi zamenjali za nič na svetu. Tako, strnil sem nekaj glavnih vtisov iz tega dela Tunizije. Sledi še nekaj fotoutrinkov: (1.: trajekt pred obalo celinske Tunizije, 2: oljke v obalnem delu, 3.: nova Matmata, 4.: kamnita puščava pod Tamazretom, 5. - 10.: utrinki iz Douza).

Beri naprej »

To je tretji del naše letošnje počitniško-popotniške zgodbe iz Tunizije. Mestece Guellala (okoli 10.000 prebivalcev) leži na južni obali otoka Djerba. Razloga za ogled sta vsaj dva. Prvi je etnografski muzej Guellala, ki se bohoti na djerbanskem Triglavu (najvišja točka otoka je 53 metrov). V njem je, večino z voščenimi lutkami, predstavljena djerbanska tradicija oziroma tamkajšnji način življenja. Izpred muzeja je lep razgled nad mestecem, ki leži pod vzpetino. Drugi razlog za obisk je glavna dejavnost v mestu - to je lončarstvo. Lončarskih delavnic, kjer vam predstavijo izdelovanje posode iz lokalne gline je več, v njih pa si z barantanjem le kupite lepe in uporabne spominke (za cca 20, 25 dinarjev, to je blizu 15 eurov, že dobite npr. eno čudežno kamelo in manjšo vazo). Sam sem zgolj v Guellali našel originalne in prave izdelke iz gline, v vseh drugim mestecih po otoku so prodajali keramične izdelke z djerbanskimi motivi kakršni so na glinenih izdelkih iz Guellale (najbrž made in china). Zato pozor! Sicer pa so glineni izdelki (še posebej velike vaze oziroma amfore) ob mošejah z majhnimi minareti ter ob tipičnih djerbanskih belih hišicah s kupolami in modrimi okviri oken in vrat najbolj prepoznaven pokrajinski element na otoku Djerba. Številni imajo amfore na vrtu za okras, marsikje pa se uporabljajo (npr. na plaži) za smetnjake - sicer domačini na čistočo ne dajo prav veliko. Dodajam še nekaj fotoutrinkov iz muzeja nad Guellalo ter iz lončarske delavnice v mestu.

Beri naprej »

Da bi preverili utrip življenja Tunizijcev, se splača riskirati uro ali dve praženja za plaži in se iz djerbanske turistične cone s taksijem odpeljati v nekaj kilometrov oddaljeni Midoun. Gre za drugo največje mestece na otoku Djerba. Tam se vsak petek (začne pa se že v četrtek popoldne) prodaja, baranta in kupuje na improvizirani tržnici na mestih ulicah. Gre za BTC na prostem, kjer je naprodaj vse od pohištva, jogijev, obutve, obleke, modnih dodatkov, živil … skratka ni da ni. Ponudba je (za razliko od souka v Houmt Souku) v prvi vrsti namenjena domačinom, turisti bi le stežka našli kaj zase, a je za nas popotnike zanimiva, saj spoznamo del življenja tamkajšnjega prebivalstva. Imajo pa tudi tržnico za prodajo živine.

Beri naprej »

Lani prvič v Ameriki, letos prvič v Afriki. Točneje na jugu Tunizije. Torej še v Mediteranu, blizu Evrope, a vendarle bil je to prvi okus črne celine. Bile so to poletne počitnice na otoku Djerbi, a ker sem najprej geograf, popotnik, novinar in fotograf, nisem prav dolgo zdržal na peščeni plaži pod žgočim afriškim soncem. Turistični paket z agencijo v turistični coni na Djerbi je poceni in kar se tiče izhodišča za pohajkovanja idealna priložnost za odkrivanje otoka in južnega cela celinske Tunizije. V naslednjih nekaj postih vam želim v fotozgodbi predstaviti vrhunce počitniškega potovanja po delčku Tunizije.

Najprej Houmt Souk. Gre za največje mesto na otoku Djerbi. Ima kakšnih 50.000 prebivalcev. V prevodu imena gre za tržno sosesko. Še danes je glavni čar v mestecu t. i. souk oz. bazar oz. tržnica. Na souku je seveda zakon barantanje. Prodajalci, ki poznajo tudi nekaj slovenskih besed, ti najprej predstavijo originalno ceno (npr. 86 dinarjev), ti nato ponudijo “special price” 60 dinarjev, ko ti ponudiš le 30 dinarjev, te ozmerjajo z banditom, nenazadnje prav veliko več ne plačaš in zagotovo z artiklom za katerega si se pogajal oddideš iz trgovinice. In kaj prodajajo? Cote, obutev, torbice, spominke … keramiko z djerbanskimi motivi (pozor: gre za keramiko in ne za glinene izdelke, ki so značilno za Djerbo, te raje kupite v kraju Guellala, ki je znana prav po lončarstvu - več o tem čez nekaj dni) … preproge (obiščite kakšno od delavnic) … nakit iz srebra (za Djerbo je značilen še iz obdobja, ko je tu živelo veliko Židov) … del tržnice pa je namenjen tudi domačinom in tako ponuja sadje, zelenjavo, začimbe, ribe in meso (kako več, da je kos mesa v mesnici svež? pred vhodom visi glava živali!).

Beri naprej »

Včeraj sem se vrnil s kratkih poletnih počitnic v Tuniziji. Življenje se tako prehitro vrača s vsakdanje tirnice. Trenutno urejam približno 600 posnetih fotografij, popoldne pa me že čaka prvi delovni dan po počitnicah. Fotozgodba s poleževanja na Djerbi in potepanja po otoku ter po celinski Tuniziji sledi čez nekaj dni.

MATEj

Fotopis s potovanja po Ontariu končujem z dodatkom v svoj spletni arboretum. Izbral sem nekaj najlepših posnetkov cvetja in grmičevja, ki sem jih poškljocal v Royal Botanical Gardens v Hamiltonu, na vrtu Case Lome v Torontu ter v okolici Nigarskih slapov. Fotografije iz zasebnega vrta Wayna Langa sem objavil že tukaj.

Beri naprej »

Toronto ni zgolj CN Tower. Je čudovito, doživljajsko mesto, kjer vsak popotnik najde nekaj zase. Naj v besedi in sliki nanizam vse tisto, kar je vredno obiskati in doživeti v največjem kanadskem mestu, ki se razprostira ob jezeru Ontario. Dodal sem še povezave na spletne strani posameznih znamenitosti oz. na svoje starejše članke s to tematiko, morda vam tako pomagat oblikovati vaše potovanje v Toronto. Se splača!

1. CN Tower (največja znamenitost Toronta)
2. Sky Dome (stadion za bejzbolj, kanadski nogomet …)
3. Toronto ZOO (eden od 15 najlepših živalskih vrtov na svetu)
4. ROM (Royal Ontario Museum, naravoslovno-zgodovinski muzej) - 8. slika
5. Ontario Parliament Buildings in Queen`s Park - 4. slika
6. Old in New City Hall (stara in nova mestna hiša) - 1. in 3. slika
7. Eaton Center (nakupovalno središče) - 2. slika
8. Bloor Street (za šoping) - 7. slika
9. King`s Street in Queen`s Street (dražje restavracije, gledališča)
10. China Town (kitajska četrt) - 12. slika
11. Little Italy (italijanska četrt) - 11. slika
12. Casa Loma (”srednjeveški” dvorec) - 10. slika
13. The Beaches
14. izlet z ladjico na Toronto Islands - 6. slika
15. Harbourfront (obrežje jezera Ontario) - 5. slika
16. Ontario Sience Center (IMAX Theather) - 9. slika
17. Air Canada Centre (dvorana Raptorsov in maple Leafsov)
18. Hockey Hall of Fame
19. Ontario Place (zabavišči park za otroke)
20. Canada`s Wonderland (zabaviščni in vodni park za vse generacije)

Beri naprej »

Kanada = mrzla dežela! Že res, a to še ne pomeni, da nima super plaž. Že res, da večji del leta v kanadskem morju ter v kanadskih jezerih, zaradi premrzle vode, kopanje ni ravno prijetno, a širom po Kanadi je na desetine rajskih plaž. 25 najboljših kanadskih plaž je omenjenih in pofotkanih v majski številki revije Canadian Geographic Travel, in sicer v članku “25 hot beaches, where to swin, surf and souk up the sun” (žal revija pri nas ni na prodaj, meni sta jo prinesla Anja in Gašper, ki sta se maja potikala po Halifaxu in Torontu, še enkrat jima hvala). Eno od 25 v članku omenjenih plaž sem obiskal tudi sam, in sicer gre za plažo oz. plaže v narodnem parku Bruce Peninsula (on njem sem že pisal, tokrat dodajam še dve fotki - prvi dve). Če boste potovali po Ontariu, ne spregljete še naslednjih plaž: Wasaga Beach (najbolj priljubljena, nekaj kilometrov vzhodno ob Collingwooda ob Georgian Bayu, poleti primerno tudi za kopanje), Point Pelee (zanimiva predvsem zaradi peščenih sipin in za opazovanje razvnovrstnih ptic, na pol poti med Torontom in Detroitom oziroma blizu Londona) in seveda plaže v Toronto - na Toronto Islands (tretja fotka) in The Beaches (četrta fotka), primerne za druženje, nastavljanje soncu, sprehode, avgusta za kopanje, na The Beaches je idealno za odbojko na mivki in seveda za barbacue.

MATEj 

Še nekaj besed o Toronto ZOO in še drugi del fotografij, ki sem jih v enem najlepših žiovalskih vrtov na svetu posnel pred letom dni. Toronto ZOO letno obišče 1.2 milijona obiskovalcev, vstopnina je 20 kanadskih dolarjev oziroma 14 za starejše od 65 let in 12 za mlajše od 12 let (če odšteješ tretjino, dobiš evre). Toronto ZOO kakršnega poznamo danes je bil odprt leta 1974, zametki pa segajo že v 19. stoletje (Riverdale Zoo), sicer pa vsako leto dodajo kakšno žival ali preuredijo del vrta (letos je na novo odprt avstralski paviljon, od predlani pa Dinausaurs Alive). Še link na zemljevid tamkajšnjega živalskega vrta, da si boste predstavljali kakšen in kako velik je ter dodatnih osem fotografij.

Beri naprej »

Nazaj v Kanado. Tokrat v enega od 15 najlepših živalskih vrtov na svetu. Med njimi je namreč Toronto ZOO, o tem smo pred časom pisali na zurnal24.si/zivljenje/potovanja. Meni se je res zdel krasen, živali in živalske vrtove imam tako ali tako zelo rad, Toronto ZOO je s pestrostjo živalskih vrst, s svojo velikostjo, zanimivo ureditvijo, velikimi kletkami in prostori za živali na prostem res nekaj posebnega. Ima več kot 5.000 živali in preko 460 živalskih vrst, razprostira se na 287 hektarjih, poti za obiskovalce je deset kilometrov. Za ogled torej potrebuje ves dan. Poučna rekreacija! Se splača. Več o Toronto ZOO si lahko preberete in pogledate na uradni spletni strani tukaj. Sam pa v dveh delih objavljal 16 fotografij iz Toronto ZOO. Tukaj jih je prvih osem, ostale pa objavim jutri. Kaj nista simpatična nosoroga? Kateri je pa vam najljubši?

Beri naprej »