IZ LJUBLJANE ... V SVET

na pohod na Pohorje (galerija)

V zadnjih dneh mi večino časa vzame olimpijada, bodisi službeno bodisi ljubiteljsko. Minuli vikend sem bil prost, a mi je slaba vremenska napoved preprečila načrte (beri: izlet v hribe). Nenazadnje sicer vreme niti ni bilo slabo (vidljivost za fotografiranje pa res ni bila najboljša), a sem tako vikend preživel pred malimi ekrani ter štel slovenska olimpijska odličja. Za to poletje imam v načrtu še dve pohodni turi in upam, da mi ne zmanjka časa oz. me ne bo še na tiste redke proste dni prelisičilo slabo vreme. Tako sem sklenil, da ta teden blogam o treh lanskih poletnih pohodnih turah. Tokrat dodajam nekaj fotografij z lanske ture po Pohorju (od Rogle mimo Lovrenških jezer do Ribniške koče oz. Ribniškega jezera in pot nazaj).

Rogla je idealno izhodišče za pohodne ture po Zreškem ter Lovrenškem Pohorju:

za tiste, ki se v slabši formi: z Rogle se odpravite proti Lovrenškim jezerom (dobra ura nenaporne hoje v eno smer) in se po isti trasi vrnite nazaj na Roglo (sledite oznakam za PP3),
če ste v malce boljši formi: z Rogle se opravite proti Lovrenškim jezerom (sledite oznakam za PP3), od tam se spustite proti Koči na Pesku, od slednje sledi vzpon nazaj na Roglo (približno tri ure hoje),
če ste v dobri formi: z Rogle se odpravite proti Lovrenškim jezerom in nadaljujte pot proti Jezerskemu vrhu z Ribniško kočo in Ribniškim jezerom (sledite oznakam za PP3 oz. PP4) - za ta izlet si vzemite vsaj sedem ur (v eno smer je slabe tri ure dokaj naporne hoje).

Srečno!

MATEj

Tunizija 8.: lepotice na djerbanski plaži

Dolge noge … eleganten vrat … čvrste obline … v zadnjem delu fotozgodbe iz Tunizije sledi galerija z glavne djerbaske plaže Sidi Mahares. V glavni vlogi so opisane kamele! Sicer se Djerbanske plaže ne morejo primerjati z najlepšimi na svetu, kot je denimo tista na Playi del Carmen v Mehiki (kjer sem bil lani), a so za poletno sprostitev, predvsem zaradi prijetnega vetriča, ravno pravšnje. Edina slaba stran je morska trava, ki jo je žal na plaži res ogromno in jo tudi pred hoteli s petimi zvezdicami le poredko čistijo (če jo sploh).

Če ste spregledali prvih osem fotozgodb iz Tunizije, si jih lahko ogledate tukaj.

MATEj

Tunizija 7.: farma krokodilov na Djerbi (galerija in video hranjenja!)

Krokodili na Djerbi? Gre le za farmo. Pred leti so jih pripeljali z Madagaskarja. In so se prav pošteno namnožili. In so ena od turističnih znamenitosti počitniške Djerbe. In se jih splača it pogledat. Zdaj so del tako imenovanega parka Djerba Explore. Razdeljen je na tri dele: na klasični muzej, na muzej na prostem, ki prikaže del djerbanske tradicije ter na farmo krokodilov. Pravzavprav le slednja v Djerba Explore privabi tolikšne množice, in sicer vsak dan ob 17.00, ko oskrbniki krokodile hranijo s prav “prijetno” dišečimi piščanci. Še kratek izbor fotografij ter kratek video hranjena kroksov.

Še video … pa dober tek! MATEj

http://www.youtube.com/watch?v=FnOAAEp_2DA

Tunizija 6.: življenje v trogloditu (galerija)

Troglodit je tradicionalno bivališče južnega dela Tunizije. Največ jih je v okolici Matmate.-Gre za bivališča izkopana v tla, in sicer približno pet do deset metrov globoko, sredi je odkrito dvorišče, iz katerega se v več smeri razprostirajo majhni prostori, ki jih uporabljajo kot kuhinjo, spalnice, shrambo. Prostori so pobarvani z apnom in so skromno urejeni. Poleti, ko je zunaj zelo vroče, je v bivališčih prijetno hladno. Čeprav ima večina danes že vodovod, električno napeljave in morda tudi satelitsko telvizijo in tako pozna življenje v “razvitem” svetu, še naprej živi na preprost način, na način na katerega bi se mi le stežka privadili oz. se najbrž zdaj, glede na to kako zelo razvajeni smo, niti ne bi. Danes številni na obisk povabijo turiste in jim postrežejo z berberskim kruhom in zelenim čajem z meto. Naj vam naslednje fotografije prikažejo, kakšno je življenje v trogloditu.

Prvih pet delov fotozgodbe iz Tunizije si oglejte tukaj.

Sledi še … utrinki s plaže Djerbi in hranjena krokodilov v Djerba Explore!

MATEj

Tunizija 5.: s kamelo čez sipine (galerija)

Brez klasične avanturice na počitnicah/potovanju v Tuniziji pač ni šlo - jahanje kamel čez puščavske sipine. Gre za velik posel v Douzu, kraju v osrednji Tuniziji, ki velja za vrata v Saharo. Južno od zanimivega mesta (več o Douzu preberite in poglejte tukaj) se najprej razprostira oaza dateljnovih plan, zatem pa se že začenja peščena puščava, torej “taka ta prava”, kot si jo predstavlja vsak laik (puščava je sicer vsak košček sveta, kjer je padavin letno manj kot 250 milimetrov). Naj tokrat govorijo fotografije. S svojim preprostim digitalcem fotke najboljših fotografij žal nisem uspel narediti, saj je zrak “zelo peščen” in tako svetloba ni najboljša za škljocanje. Dodajam še utrinka iz oaze.

Sledi: življenje v trogloditu ter poležavaje na Djerbi!

MATEj

Američane komiji vendarle ne zanimajo (nov sistem nadzora potnikov v ZDA)

“Ameriške oblasti so začele poskusno izvajati nov sistem nadzora nad potniki, ki za ZDA ne potrebujejo vizuma - med njimi smo tudi Slovenci. Po novih pravilih bo treba vsaj tri dni pred potovanjem izpolniti spletni obrazec, ki bo januarja 2009 dokončno nadomestil papirnate formularje,” takole danes pišejo slovenski mediji in povzemajo članek STA-ja o novem sistemu vstopa v ZDA. Od prihodnjega leta na letalu pred vstopom v ZDA ne bo več treba izpolnjevati vstopnih obrazcev, saj se bodo izpolnjevali že pred odhodom. Seveda so vsi slovenski mediji in številni njihovi bralci že zagnali vik in krik, saj je poleg standarnih podatkov potrebno na elektronski obrazec zapisati še: “ali so bili kdaj kaznovani, člani komunistične ali teroristične organizacije, ali bolehajo za nalezljivimi boleznimi in podobno.” Sem si ogledat ta obrazec in ugotavljam, da so v vsaj eni točki slovenski mediji, pač so povzemali STA, zgrešili - jaz nikjer ne najdem ničesar o članstvu v komunističnih organizacijah! Morda mi peša vid ali pa je bil namen medijem “vse za višjo branost in odmevnost”?!

Obrazec najdete na: esta.cbp.dhs.gov.

Številni že komentirajo, da je to še eden od razlogov, da nikdar ne obiščejo ZDA. Pa je to res tak bav vau? Nekaj mojih izkušenj oziroma moj komentar … gre za poenostavitev izpolnjevanja obrazcev na tresočen avionu, ko ponavadi še pisala nimaš (sam smatram, d aje pisalo oster predmet in ga nimam v ročni prtljagi, čeprav je očitno lahko v njej), na spletu pa so zraven še navodila. Na letalih se podobne obrazce izpolnjuje povsod (tudi Američani ga morjao ob vstopu v EU), ob vstopu v državo pa te marsikje na immigration office zaslišujejo kar lep čas. Mene so denimo pri vstopu v Kanado zasliševali pol ure; pri vstopu v Mehiko pa so nas ovohavali psi, na mehiških obrazcih so bila meddrugim vprašanja “kaj vnašaš v državo” (mislim, da je bila med možnimi odgovori tudi droga). Ob izpolnjevanju takih obrazcev in na immigration office ti je že mogoče malo nelagodno, a ker veš, da imaš pošten namen obiska, se s tem res ne smeš obremenjevati (no, pa tudi tisti, ki nimajo poštenega, ne bodo odkljukali, da so teroristi?!). Po prihodu domov, pa je to lahko ena od anekdot za prijatelje in sorodnike. Jaz še zdaj pogosto pripovedujem, kaj vse jih je zanimalo na immigration officeu v Torontu. Eno bolj posrečenih in za odgovorit zelo zapletenih vprašanj je bilo: “Zakaj se boste vrnili v domovino?” Ko sem dejal, da me pač čaka nadaljevanje faksa, mi je gospod dejal, da poleti (bil je junij) pa ja šole niso odprte in je zahteval drugačen odgovor. Stvar je taka, da še vedno veliko ljudi stremi za boljšim življenjem in je mnenja, da si ga lahko ustvari v ZDA ali Kanadi. Kasneje se izkaže, da večini ne uspe, saj ne znajo jezika, težko dobijo službo, se znajdejo na cesti oz. na plečih davkoplačevalcev.

MATEj

slovenski radio moderne glasbe ne pozna (najbolj vroča glasba tega poletja)

Nad slovenskimi radijskimi postaji, tako nad glasbo kot nad vsebino, sem že davno obupal. Sem si za enkrat v bodoče postavil nalogo, da jih znova začnem poslušat - a le zato, da bi si beležil nebuloze, bučke in ostalo sranje, ki ga kvazi spikerji prodajajo. Danes sem preletel njihove glasbene lestvice in jih primerjal z v svetu najbolj pomembnimi lestvici in z glasbeno shemo tujih postaj, ki si jih občasno vrtim. Prepad je očiten! Ponudba domačih postaj, govorim o aktualni, novi glasbi, je skromna, dolgočasna, konzervativna in nepopolna, skratka domači radijski prostor je za spoznavanje modernih, urbanih glasbenih trendov tretjega tisočletja povsem neprimeren - kar se tiče moderne glasbe so domače postaje prava sramota za institucijo kakršna je (oz. bi moral biti) radio!

Dodajam seznam komadov, ki so v zadnjih tednih in mesecih tako zelo “vroči”, žal je med njimi več takih, ki jih v Sloveniji slišimo zelo poredko ali nikoli oziroma z očitno zamudo (primer: ena redkih spodobnih domačih postaj je No Air kot sveže vrtela pred dvema tednoma - komad pa je veliki hit že vsaj dva meseca in ima medtem Jordin Sparks zunaj že naslednji singl). Seznam ni popolen, nanj sem uvrstil večinoma komade, ki se vrtijo na mojem iPodu ter v avtu, pravzaprav številni od teh že drsijo s tujih lestvic. Poboldal sem peterico komadov, ki so ta hip najbolj in, večkrat kot ji slišiš boljše so. Če si pogledate Billboard Hot 100 ali pa American Top 40 (lestvico ameriških radijskih postaj - najbolj poslušaš radijski glaseni šov v Ameriki), pa vam bo jasno, da zamujamo še celo vrsto glasbe!

Usher feat. Young Jeezy – Love in this club (Usher je spet zadel v polno, tudi “part 2″ je izjemen)
Jordin Sparks feat. Chris Brown – No Air (brez dvoma hit poletja)
One Republic – Stop and stare (drugi veliki hit je še boljši od prvega Opologize)
Leona Lewis – Bleeding love (evropski hit poletja, če ne leta)
Alicia Keys – Teenage love afair
Estelle feat. Kanye West – American Boy
Katy Perry – I kissed the girl (ste že slišali ta komad? dvomim! v Ameriki je že št. 1!)
Daughtry – Feels like tonight
Leona Lewis – Better in time
Madonna feat. Justin Timberlake - 4 minutes
Thalia – Isla para dos (da ne bomo zgolj ameriški, še nekaj karibsko-mehiških vibracij)
Carrie Underwood – Before he cheats (kdo pravi, da kantri ne more biti urban?)
Colbie Caillat – Bubbly
Ne-Yo - Closer
Jordin Sparks – One step at the time
Chris Brown – With you
Kanye West feat. T-Pain – Good life
Mariah Carey – Bye bye (zares bo udarila s prihajajočim singlom Migarate s T-Painom, ki trese gate, tako dober je)
Jonas Brothers - S.O.S.
Coldplay – Viva la vida

MATEj

Tunizija 4.: moj prvi stik s pravo Afriko

Že sam otok Djerba je peščen in sušen, rastja je zelo malo (sem in tja kakšna palma, edino morske trave na plažah ne manjka), mesteca pa so zaradi masovnega turizma vsaj pogojno mediteranska; povsem drugače pa je na celini južne Tunizije, ki je od otoka oddaljena deset minut vožje s trajektom. Kaj hitro spoznaš pravo saharsko Afriko. Z Djerbe smo se odravili na pot proti Douzu, v mestece, ki mu pravijo tudi vrata v Saharo. Kakšna je pokrajina na relaciji približno 300 kilometrov od obale, mimo Maretha in Matmate ter Tamazreta proti Douzu. Če ima Djerba povsem ravninsko obalo, je obala celinskega dela približno 20 metrov visok peščeni klif. Na revni peščeni prsti so v obalnem delu posamezni nasadi oljk. Kaj hitro tla postanejo prerevna, prepeščena za poljedelstvo, značilen in nenavaden pokrajinski element za ta južni del Tunizije postanejo bencinske črpalke na šverc (v kanticah direktno iz Libije). Ko pri Matmati prečiš tamkajšnje pogorje, prvič uzreš kamnito puščavo, prostranstva ničesar so vse bolj neskončna. Ravninska, a luknjasta cesta te pripelje v Douz, največje tunizijsko mestece ob tamkajšnji peščeni puščavi. Podobno kot večina mest v osrednjem delu Tunizije je nastalo ob slanem jezeru in oazi, danes so to oaze dateljnovih palm. Čeprav v Douz prihaja veliko turistov, se le ti ustavijo južno od tamkajšnje oaze (razlog je ježa kamel), tako ima mesto povsem drugačen utrip kot tista na Djerbi, veliko bolj prvinski: lokalna tržnica je takšna, kot si jo predstavljamo, da bo v Afriki; ženske so zakrite zaradi vere in so na javnih krajih zelo poredko, zaradi vročine so “zaviti” tudi moški; v najbolj vročem delu dneva se vsem prileže posedanje v senci ob igri domin, klepetu, zelenem čaju z meto, še raje pa za urico ali dve zadremajo; vozni park v mestu so stare francoske kripe, medtem ko mošeje z minareti v večinskem delu celinske Tunizije niso tako zelo izrazit pokrajinski element (pa čeprav je v državi je 99°muslimanov); ljudje živijo preprosto, v preprostih hišicah (marsikje v tem delu države še vedno v trogloditih), za naše razmere v revščini, čeprav poznajo zahodni način življenja (nenazadnje je v Douzu ponekod mogoč tudi dostop do interneta) pa svojega bržčas ne bi zamenjali za nič na svetu. Tako, strnil sem nekaj glavnih vtisov iz tega dela Tunizije. Sledi še nekaj fotoutrinkov: (1.: trajekt pred obalo celinske Tunizije, 2: oljke v obalnem delu, 3.: nova Matmata, 4.: kamnita puščava pod Tamazretom, 5. - 10.: utrinki iz Douza).

In kakšen je bil vaš prvi stik z Afriko? Kakšni so bili vaši prvi vtisi?

Čez dan ali dva: ježa kamel čez puščavske sipine ter življenje v trogloditu!

MATEj

Tunizija 3.: Guellala, muzej in lončarne

To je tretji del naše letošnje počitniško-popotniške zgodbe iz Tunizije. Mestece Guellala (okoli 10.000 prebivalcev) leži na južni obali otoka Djerba. Razloga za ogled sta vsaj dva. Prvi je etnografski muzej Guellala, ki se bohoti na djerbanskem Triglavu (najvišja točka otoka je 53 metrov). V njem je, večino z voščenimi lutkami, predstavljena djerbanska tradicija oziroma tamkajšnji način življenja. Izpred muzeja je lep razgled nad mestecem, ki leži pod vzpetino. Drugi razlog za obisk je glavna dejavnost v mestu - to je lončarstvo. Lončarskih delavnic, kjer vam predstavijo izdelovanje posode iz lokalne gline je več, v njih pa si z barantanjem le kupite lepe in uporabne spominke (za cca 20, 25 dinarjev, to je blizu 15 eurov, že dobite npr. eno čudežno kamelo in manjšo vazo). Sam sem zgolj v Guellali našel originalne in prave izdelke iz gline, v vseh drugim mestecih po otoku so prodajali keramične izdelke z djerbanskimi motivi kakršni so na glinenih izdelkih iz Guellale (najbrž made in china). Zato pozor! Sicer pa so glineni izdelki (še posebej velike vaze oziroma amfore) ob mošejah z majhnimi minareti ter ob tipičnih djerbanskih belih hišicah s kupolami in modrimi okviri oken in vrat najbolj prepoznaven pokrajinski element na otoku Djerba. Številni imajo amfore na vrtu za okras, marsikje pa se uporabljajo (npr. na plaži) za smetnjake - sicer domačini na čistočo ne dajo prav veliko. Dodajam še nekaj fotoutrinkov iz muzeja nad Guellalo ter iz lončarske delavnice v mestu.

Preberite in poglejte še:

Tunizija 1.: Houmt Souk in barantanje
Tunizije 2.: petkova tržnica v Midounu

Sledi … izlet na celino (živilska tržnica v Douzu in jahanje kamel čez sipine)!

MATEj

Tunizija 2.: petkova tržnica v Midounu

Da bi preverili utrip življenja Tunizijcev, se splača riskirati uro ali dve praženja za plaži in se iz djerbanske turistične cone s taksijem odpeljati v nekaj kilometrov oddaljeni Midoun. Gre za drugo največje mestece na otoku Djerba. Tam se vsak petek (začne pa se že v četrtek popoldne) prodaja, baranta in kupuje na improvizirani tržnici na mestih ulicah. Gre za BTC na prostem, kjer je naprodaj vse od pohištva, jogijev, obutve, obleke, modnih dodatkov, živil … skratka ni da ni. Ponudba je (za razliko od souka v Houmt Souku) v prvi vrsti namenjena domačinom, turisti bi le stežka našli kaj zase, a je za nas popotnike zanimiva, saj spoznamo del življenja tamkajšnjega prebivalstva. Imajo pa tudi tržnico za prodajo živine.

Sledi: fotozgodba iz ločarske Guellale in tamkajšnjega etnološkega muzeja!

MATEj